O Zambiji

Gospodarstvo Zambije je padlo v globoko recesijo zaradi negativnega vpliva pandemije COVID-19. Realni BDP se je leta 2020 po ocenah skrčil za 4,9 %, potem ko je leta 2018 zrasel za 4,0 % in leta 2019 za 1,9 %. Krčenje proizvodnje je posledica poslabšanja brez primere v vseh ključnih sektorjih gospodarstva. Proizvodnja se je močno zmanjšala zaradi motenj v dobavnih verigah, medtem ko sta bila storitveni in turistični sektor prizadeta zaradi oslabitve zasebne potrošnje in naložb zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev širjenja COVID-19.

Rudarska proizvodnja, ki se je sprva zmanjšala zaradi padca svetovnega povpraševanja po bakru, sedaj okreva. Vztrajna zvišanja cen surovin, ki presegajo trenutno napoved, bi lahko povzročila manjše krčenje gospodarstva. Že pred pandemijo se je gospodarstvo soočalo z resnimi makroekonomskimi izzivi, kot so visoka inflacija, naraščajoči javnofinančni primanjkljaji, nevzdržne ravni dolga, nizke mednarodne rezerve in zaostrene likvidnostne razmere.

Raven cen in finančni sektor se nista stabilizirala, kljub prizadevanjem vlade za uvedbo monetarnega sproščanja v letih 2019 in 2020. Inflacija narašča, predvsem zaradi prenosa učinkov padca tečaja lokalne valute kvače ter povišanih cen hrane in prevoza. Po izbruhu COVID–19 se je inflacija v letu 2020 dvignila na 17,4 % in naj bi v letu 2021 ostala nad ciljnim razponom 6 %–8 %. V letu 2020 se je poslabšal tudi zunanji položaj z vse manjšimi rezervami, leta 2021 pa je ostal nizek zaradi cen bakra in nihanj proizvodnje, naraščajočih plačil javnega dolga in povečanega uvoza nafte brez nafte.

Vladno prizadevanje za ekspanzivno fiskalno politiko za javne naložbe je kljub padcu prihodkov povzročilo povečevanje javnofinančnih primanjkljajev (8,3 % BDP v letu 2019 in 11 % BDP v letu 2020). Ekspanzivna fiskalna politika, ki se v glavnem financira z zunanjim in lokalnim zadolževanjem, je povzročila, da je javni in javno garantirani dolg Zambije leta 2019 dosegel 91,6 % BDP in 104 % leta 2020. Srednjeročno bo ostal visok.

Obeti in tveganja

Gospodarstvo naj bi zraslo za 1,0 % leta 2021 in 2,0 % leta 2022, podprto z okrevanjem v rudarskem, turističnem in proizvodnem sektorju. Okrevanje mednarodnega povpraševanja in cene bakra so pozitiven razvoj dogodkov, medtem ko bo zmanjšanje števila primerov COVID–19 spodbudilo dejavnost tako v proizvodnji kot turizmu. Vendar se gospodarstvo sooča z znatnimi tveganji, da bo drugi val pandemije oviral okrevanje svetovnega gospodarstva in zmanjšal povpraševanje po bakru.

Drugi val bi lahko tudi spodkopal oživitev tako kritičnih sektorjev, kot sta turizem in proizvodnja. Nezmožnost učinkovitega izvajanja programa za oživitev gospodarstva, katerega namen je razrešiti večino kritičnih gospodarskih omejitev, kot sta vzdržnost dolga in stabilizacija makroekonomskega okolja, bi lahko predstavljala tudi veliko tveganje za zambijsko gospodarstvo.

V bančnem sektorju naj bi se povečal delež slabih posojil in prispeval k usihanju likvidnosti bank, kar bo zmanjšalo aktivnost zasebnega sektorja. V tem ozadju naj bi se revščina povečala zaradi znatne izgube delovnih mest v storitvenem sektorju (povprečno 30,6 %), proizvodnji (39 %), osebnih storitvah (39 %) in turizmu (70 %).