Zambija Zanimiva dejstva
Gospodarstvo Zambije je padlo v globoko recesijo zaradi negativnega vpliva pandemije COVID-19. Realni BDP se je leta 2020 po ocenah zmanjšal za 4,9 %, potem ko je leta 2018 zrasel za 4,0 % in leta 2019 za 1,9 %. Zmanjšanje proizvodnje je posledica poslabšanja brez primere v vseh ključnih sektorjih gospodarstva. Proizvodna proizvodnja se je močno zmanjšala zaradi motenj v dobavnih verigah, medtem ko sta bila storitveni in turistični sektor prizadeta zaradi oslabitve zasebne potrošnje in naložb zaradi ukrepov, sprejetih za zajezitev širjenja COVID-19. Rudarska proizvodnja, ki se je sprva zmanjšala zaradi padca svetovnega povpraševanja po bakru, okreva sredi proizvodnih motenj v Južni Ameriki. Vztrajno zvišanje cen surovin, ki presega trenutno napoved, bi lahko povzročilo manjše krčenje gospodarstva. Že pred pandemijo se je gospodarstvo soočalo z resnimi makroekonomskimi izzivi, kot so visoka inflacija, naraščajoči javnofinančni primanjkljaji, nevzdržne ravni dolga, nizke mednarodne rezerve in zaostrene likvidnostne razmere. Raven cen in finančni sektor se nista stabilizirala kljub prizadevanjem vlade za uvedbo monetarnega sproščanja v letih 2019 in 2020. Inflacija narašča, predvsem zaradi prenosa učinkov depreciacije kvače ter povišanih cen hrane in prevoza. Po izbruhu COVID–19 se je inflacija leta 2020 dvignila na 17,4 % in naj bi leta 2021 ostala nad ciljnim razponom 6–8 %. Zunanji položaj se je prav tako poslabšal leta 2020, z vse manjšimi rezervami (v povprečju 1,6-mesečno pokritost uvoza) in bo ostal slab leta 2021 zaradi cen bakra in nihanj proizvodnje, naraščajočih plačil javnega dolga in povečanega uvoza brez nafte. Vladno prizadevanje za ekspanzivno fiskalno politiko za javne naložbe je kljub padcu prihodkov povzročilo povečanje javnofinančnih primanjkljajev (8,3 % BDP v letu 2019 in 11 % BDP v letu 2020). Ekspanzivna fiskalna politika, ki se v glavnem financira z zunanjim in lokalnim zadolževanjem, je povzročila, da je javni in javno garantirani dolg Zambije leta 2019 dosegel 91,6 % BDP in 104 % leta 2020. Srednjeročno bo ostal visok.
Outlook and risks
Gospodarstvo naj bi zraslo za 1,0 % leta 2021 in 2,0 % leta 2022, podprto z okrevanjem v rudarskem, turističnem in proizvodnem sektorju. Okrevanje mednarodnega povpraševanja in cene bakra so pozitiven razvoj dogodkov, medtem ko bo zmanjšanje števila primerov COVID–19 spodbudilo dejavnost v proizvodnji in turizmu. Vendar se gospodarstvo sooča z znatnimi tveganji, da bo drugi val pandemije oviral okrevanje svetovnega gospodarstva in zadušil povpraševanje po bakru. Drugi val bi lahko tudi spodkopal oživitev tako kritičnih sektorjev, kot sta turizem in proizvodnja. Nezmožnost učinkovitega izvajanja programa za oživitev gospodarstva, katerega namen je razrešiti večino kritičnih gospodarskih omejitev, kot sta vzdržnost dolga in stabilizacija makroekonomskega okolja, bi lahko predstavljala tudi veliko tveganje za zambijsko gospodarstvo. V bančnem sektorju naj bi se delež slabih posojil povečal in prispeval k usihanju likvidnosti bank, kar bo zmanjšalo aktivnost zasebnega sektorja. V tem ozadju naj bi se revščina povečala zaradi znatnih izgub delovnih mest v storitvenem sektorju (povprečno 30,6 %), proizvodnji (39 %), osebnih storitvah (39 %) in turizmu (70 %).
Težave in možnosti financiranja
Stanje javnega dolga Zambije se je 30. septembra 2020 povečalo na nevzdržnih 104 % BDP in naj bi se leta 2021 rahlo povečalo, preden se bo srednjeročno zmanjšalo zaradi boljšega usklajevanja med fiskalno in monetarno politiko, kot je zapisano v programu za oživitev gospodarstva. Da bi dosegla vzdržnost dolga, mora Zambija prenehati kopičiti nov zunanji dolg, povečati domače prihodke, omejiti bežno javno porabo in ustvariti močnejši institucionalni okvir upravljanja javnih financ. Da bi se izognila hudemu likvidnostnemu krču, je vlada uvedla strategijo sodelovanja z upniki, katere cilj je zagotoviti takojšnjo odpis dolga pri zunanjih upnikih.
Preberi več